Funkcije celuloznega etra v malti so: zadrževanje vode, povečanje kohezije, zgoščevanje, vplivanje na čas strjevanja in lastnosti vdihavanja zraka. Zaradi teh lastnosti ima širok prostor uporabe v gradbenih maltah.
1. Zadrževanje vode celuloznega etra je najpomembnejša značilnost pri nanašanju malte.
Glavni dejavniki, ki vplivajo na zadrževanje vode celuloznega etra: viskoznost, velikost delcev, odmerek, aktivna sestavina, stopnja raztapljanja, mehanizem zadrževanja vode: zadrževanje vode celuloznega etra izhaja iz topnosti in dehidracije samega celuloznega etra. Čeprav celulozna molekularna veriga vsebuje veliko število hidroksilnih skupin z močnimi hidratacijskimi lastnostmi, ni topna v vodi. To je zato, ker ima struktura celuloze visoko stopnjo kristaliničnosti in sama hidratacijska sposobnost hidroksilnih skupin ni dovolj za uničenje močnih medmolekulskih vezi. Vodikove vezi in van der Waalsove sile, zato le nabrekne, vendar se v vodi ne raztopi. Ko substituent vnesemo v molekularno verigo, ne prekine samo substituent vodikovo vez, temveč se prekine tudi medverižna vodikova vez zaradi zagozditve substituenta med sosednjimi verigami. Večji kot je substituent, večja je razdalja med molekulami, kar uniči učinek vodikove vezi. Večja kot je celulozna mreža, raztopina vstopi, potem ko se celulozna mreža razširi, in celulozni eter postane topen v vodi ter tvori raztopino z visoko viskoznostjo. Ko se temperatura dvigne, hidratacija polimera oslabi in voda med verigami se izloči. Ko je dehidracija zadostna, se molekule začnejo združevati, tvorijo tridimenzionalno mrežno strukturo in obarjanje gela.
(1) Vpliv velikosti delcev in časa mešanja celuloznega etra na zadrževanje vode
Pri enaki količini celuloznega etra se z večanjem viskoznosti poveča zadrževanje vode malte; povečanje količine celuloznega etra in povečanje viskoznosti poveča zadrževanje vode malte. Ko vsebnost celuloznega etra preseže 0,3 %, je sprememba zadrževanja vode v malti ponavadi uravnotežena. Zmogljivost malte za zadrževanje vode je v veliki meri nadzorovana s časom raztapljanja, finejši celulozni eter pa se hitreje raztopi, sposobnost zadrževanja vode pa se razvije hitreje.
(2) Vpliv stopnje eterifikacije celuloznega etra in temperature na zadrževanje vode
Ko se temperatura dvigne, se zadrževanje vode zmanjša in višja kot je stopnja eterifikacije celuloznega etra, boljše je zadrževanje vode pri visoki temperaturi celuloznega etra. Med uporabo je temperatura sveže zamešane malte običajno nižja od 35°C, v posebnih klimatskih razmerah pa lahko temperatura doseže ali celo preseže 40°C. V tem primeru je treba formulo prilagoditi in izbrati izdelek z višjo stopnjo eterifikacije. To pomeni, da razmislite o izbiri ustreznega celuloznega etra.
2. Vpliv celuloznega etra na vsebnost zraka v malti
Pri suho mešanih maltah se zaradi dodatka celuloznega etra v sveže zamešano malto vnese določena količina drobnih, enakomerno razporejenih in stabilnih zračnih mehurčkov. Zaradi krogličnega učinka zračnih mehurčkov ima malta dobro obdelavnost in zmanjša torzijo malte. Razpoke in krčenje ter povečanje izhodne stopnje malte.
3. Vpliv celuloznega etra na hidratacijo cementa
Celulozni eter zavira hidratacijo malte na osnovi cementa, učinek zaviranja pa se poveča s povečanjem vsebnosti celuloznega etra. Vplivni dejavniki celuloznega etra na hidratacijo cementa so: doziranje, stopnja eterifikacije, vrsta cementa.
Čas objave: 2. februarja 2023